Sedirea japonica

Toplota

Spada med I - W: dnevna med 21 in 27 °C, nočna pa nad 16 °C.

Svetloba

Potrebuje  svetel prostor brez direktnega sonca.

Zalivanje in vlaga

V dobi rasti potrebuje vsaj 50% zračno vlago, med tem ko se v času mirovanja ta vlaga lahko zniža, vsekakor pa je nujno potrebno dobro gibanje zraka.
V času rasti obilno zalivamo a hkrati poskrbimo za dobro drenažo, medtem ko jeseni in pozimi zalivamo  malo manj. Med dvema zalivanjema se morajo korenine dobro osušiti.

Pozimi rabi hladnejši prostor in manj zalivanja.

Gnojenje

Priporočljivo tedensko ob zalivanju z največ polovično dozo. Vsako četrto zalivanje je zalivanje s čisto vodo. S tem se spere morebitno preveč naložene soli na koreninah.

Presajanje

Po potrebi, če je v substratu, najbolj ji prija, če je pritrjena na pluti.

V svetu ni prav veliko orhidej, ki bi prišle iz Japonske, tale Sdeirea japnica je pravi tamkajšnji biser. Ta mala orhideja spada med rod aerides, kar dobimo, če Sedirea preberemo nazaj :)
Čeprav, na prvi pogled bi ji bolj nekako pripisali rod phalaenopsis, samo miniaturni.

Lepljiva snov na orhidejah v obliki kapljic

Kaj je lepljiva snov na orhidejah, ki se kaže v obliki kapljic:
- Po navadi se te sladke medene kapljice pojavijo v času, ko se pripravlja orhideja na cvetenje; s tem napoveduje opraševalcem, da bo vsak čas cvetela;
- Lahko je to le znak, da je naša orhideja zdrava in cvetni popki v pripravi;
- Bodite pozorni na mravlje, ki jih ta sladki nektar prav tako privablja. Lahko se pojavijo čez noč; mravlje same sicer niso nevarne orhidejam, je pa neprijetno, če z orhidejo v stanovanje prinesemo še mravlje;
- Če še vedno opažate mravlje na orhideji, četudi se ne pripravlja k cvetenju, potem je to lahko znak, da se bodo ob mravljah (ali pa so se že) pojavile tudi uši: le-te živijo v simbiozi z mravljami. Mravlje orhideji niso škodljive, uši pa in te tudi izločajo mano;
- Če opazite na steblih orhidej lepljivo snov, ki je videti plesniva, je to največkrat znak, da so orhidejo napadle ali vataste uši ali kaparji. Če torej sumite, da gre za enega ali drugega zajedalca, je najbolje, da lepljive dele orhideje sperete pod tušem. Kot preventivo lahko uporabite tudi nad 60% alkohol in lepljive dele prebrišete;
- Ta pojav se lahko pojavi tudi kot posledica »šoka v vlagi«: če npr. prenesemo orhidejo iz rastlinjaka, kjer je imela idealne pogoje in primerno vlago nenadoma na prosto. Razlika v zračni vlagi med rastlinjakom in zunanjim prostorom povzroči, da začne tekočina iz orhideje na ta način odtekati skozi pore na listih, se pa lahko pojavi tudi v obliki nektarja na dnu cvetnih stebel.

Amesiella philippinensis

Toplota

Potrebuje srednje tople do tople pogoje.

Svetloba

Potrebuje zmerno do precej svetel prostor brez direktnega sonca.

Zalivanje in vlaga

V dobi rasti potrebuje kar visoko zračno vlago (60 % +).
V času rasti obilno zalivamo a hkrati poskrbimo za dobro drenažo. V zimskem času pazimo, da zalivamo znatno manj.

Gnojenje

Priporočljivo tedensko ob zalivanju z največ polovično dozo. Vsako četrto zalivanje je zalivanje s čisto vodo. S tem se spere morebitno preveč naložene soli na koreninah.

Presajanje

Po potrebi, če je v substratu, najbolj ji prija, če je pritrjena na pluti.

Ta monopodni epifit prihaja iz Filipinov.

Barkeria spectabilis

Toplota

Potrebuje srednje tople do hladne pogoje.

Svetloba

Potrebuje zmerno svetel prostor brez direktnega sonca.

Zalivanje in vlaga

V dobi rasti potrebuje kar visoko zračno vlago (60 % +).
V času rasti obilno zalivamo a hkrati poskrbimo za
dobro drenažo. Ko v jeseni enkrat listi odpadejo, ne
zalivamo več. 

Gnojenje

Priporočljivo tedensko ob zalivanju z največ polovično 
dozo. Vsako četrto zalivanje je zalivanje s čisto 
vodo. S tem se spere morebitno preveč naložene 
soli na koreninah.

Presajanje

Po potrebi, če je v substratu, najbolj ji prija, če je
pritrjena na pluti.

Prihaja iz južne Mehike in Gvatemale.

Baptistonia echinata

Toplota

I - W

Svetloba

Potrebuje zmerno svetel prostor brez direktnega sonca.

Zalivanje in vlaga

V dobi rasti potrebuje kar visoko zračno vlago (60 % +).
V času rasti obilno zalivamo a hkrati poskrbimo za dobro drenažo, medtem ko zalivamo  malo manj, ko bulbusi dozorijo. 

Gnojenje

Priporočljivo tedensko ob zalivanju z največ polovično 
dozo. Vsako četrto zalivanje je zalivanje s čisto 
vodo. S tem se spere morebitno preveč naložene 
soli na koreninah.

Presajanje

Po potrebi, če je v substratu, najbolj ji prija, če je 
pritrjena na pluti.

Prihaja iz deževnih gozdov Brazilije.

Zelenkoa onusta

Toplota

Spada med I - W: dnevna med 21 in 27 °C, nočna pa med 10 in 15 °C.

Svetloba

Potrebuje zelo svetel prostor brez direktnega sonca.

Zalivanje in vlaga

V dobi rasti potrebuje vsaj 50% zračno vlago, med tem ko se v času mirovanja ta vlaga lahko zniža, vsekakor pa je nujno potrebno dobro gibanje zraka.
V času rasti obilno zalivamo a hkrati poskrbimo za dobro drenažo, medtem ko jeseni in pozimi zalivamo  malo manj. Med dvema zalivanjema se morajo korenine osušiti.

Gnojenje

Priporočljivo tedensko ob zalivanju z največ polovično dozo. Vsako četrto zalivanje je zalivanje s čisto vodo. S tem se spere morebitno preveč naložene soli na koreninah.

Presajanje

Po potrebi, če je v substratu, najbolj ji prija, če je pritrjena na pluti.

Zelenkoa onusta prihaja iz Ecuadorja in Peruja, njena rastišča so vlažni nižinski predeli. Raste na kaktusih in vejah s precej mahu.  Sprva se je mislilo, da se morajo korenine med dvema zalivanjema popolnoma osušiti, kasnejše raziskave pa so pokazale, da ima rastlina, ki živi na kaktusu, korenine zapredene v kaktus in s tem vseskozi vlažne korenine. Rastlinica je majhna, z bulbusi v velikosti manjšega oreha. Cveti lahko tudi do dvakrat na leto, cvetovi pa ostanejo lepi kar precej dolgo.  

Schoenorchis

Toplota

Najnižja nočna temperatura naj ne pade pod 18 °C. Velika večina  potrebuje srednje tople do tople  pogoje.

Svetloba

Potrebuje zelo svetel prostor brez direktnega sonca, podobno kot to velja za vande. 

Zalivanje in vlaga

V dobi rasti potrebuje kar visoko zračno vlago (60 % +).
V času rasti obilno zalivamo a hkrati poskrbimo za dobro drenažo, medtem ko jeseni in pozimi zalivamo  malo manj.Med dvema zalivanjema se morajo korenine osušiti.

Gnojenje

Priporočljivo tedensko ob zalivanju z največ polovično dozo. Vsako četrto zalivanje je zalivanje s čisto vodo. S tem se spere morebitno preveč naložene soli na koreninah.

Presajanje

Po potrebi, če je v substratu, najbolj ji prija, če je pritrjena na pluti.

Ta orhideja, ki prihaja iz jugovzhoda Azije,  je pravi biser med malimi orhidejami. Na prvi pogled izgleda kot zelo, zelo pomanjšana vanda. Tudi v resnici potrebuje približno enake pogoje kot vanda - veliko sonca in precej toplote.

Gastrochilus

Toplota

Najnižja nočna temperatura naj ne pade pod 15 °C. Velika večina  potrebuje srednje tople pogoje.

Svetloba

Potrebuje zelo svetel prostor brez direktnega sonca, podobno kot to velja za vande. 

Zalivanje in vlaga

V dobi rasti potrebuje kar visoko zračno vlago (40 - 60 %), med tem ko se v času mirovanja ta vlaga lahko zniža, vsekakor pa je nujno potrebno dobro gibanje zraka.
V času rasti obilno zalivamo a hkrati poskrbimo za dobro drenažo, medtem ko jeseni in pozimi zalivamo  malo manj.Med dvema zalivanjema se morajo korenine osušiti.

Gnojenje

Priporočljivo tedensko ob zalivanju z največ polovično dozo. Vsako četrto zalivanje je zalivanje s čisto vodo. S tem se spere morebitno preveč naložene soli na koreninah.

Presajanje

Po potrebi, če je v substratu, najbolj ji prija, če je pritrjena na pluti.

Na hitro je Gastrochilus podoben manjšim Phalaenopsisom z daljšimi in ožjimi listi. Na zelo kratkem cvetnem steblu je od nekaj pa do 20 cvetov, ki so po barvi zelo različni, od čiste rumene (Gastrochilus dasypogon) do purpurno rdečih  (G. bellinus). 

V rod Gastrochilus spada do sedaj 52 znanih vrst. 

 

Semi-Hydro gojenje orhidej

Pri tem načinu gojenja gre za gojenje v glinoporu, in sicer tako, da je v podstavku lončka neprestano kar nekaj vode, recimo do tretjine. Zaliva se vedno z vrha. Voda se s podstavka kapilarno dviga po granulah glinoporja in tako ustvarja idealno mikroklimo za rast korenin.  V takem 'substratu' je stalno velik odstotek zraka.  Novozrasla korenina ima neverjetno sposobnost prilagajanja; tudi če koreninica sili v vodo, ki je na dnu, ni to nič narobe. Prilagodila se je na "življenje" v vodi. 

Jaz uporabljam običajne cvetlične lončke različnih dimenzij, predvsem in samo prosojne, zato ustvarim rezervoar vode v podstavku, od koder del vode izhlapi in dodatno ugodno upliva na zračno vlago v okolici orhideje.  V glavnem dam v tak način gojenja vse tiste orhideje, ki sem jim iz kakršnegakoli vzroka - a največkrat resnici na ljubo povedano - iz razloga preveč zalivanja, uničila korenine. Že v kratkem se začno razvijati nove in zdrave. Ko so dovolj dobro razvite, jih presadim v običajni substrat.
Kako pa je z gnojenjem v tem času?
Normalno: pripravim vodo z dodanim gnojilom, potem pa vse tiste lončke z glinoporom postavim za nekaj časa v to mešanico.
V glavnem na ta način "rešujem" phalaenopsise, drugih orhidej še nisem, sem pa brala, da je dobro pri katlejah počakati, da voda čisto izhlapi.
Več na netu: http://www.hydro-orchids.com/hydro-for-orchids.html

http://www.firstrays.com/
http://www.growinhydro.com/4436.html   
http://www.hempatia.si/index.php,




 

Restrepia

Ta drobni epifit - in redkeje litofit - nima bulb, kar pomeni, da naj bi imela koreninice ves čas bolj ali manj vlažne. Prav dolge izsušitve ne prenese.   

Cvetki se odpirajo eden za drugim iz sredine lista. Pod pravimi pogoji lahko nekatere restrepije cvetijo tudi celo leto. Iz sredine zrelega lista lahko požene keikije.

Restrepije se med seboj razlikujejo tako po velikosti, kot po obliki in barvi.

V glavnem so restrepije bolj ali manj hladnoljubne, a se dokaj hitro prilagodijo okolju. Ljubijo svetlo senco z veliko vlage in dobro cirkulacijo zraka.

DRAGULJNE ORHIDEJE (JEWELS ORCHIDS)

Toplota

Velika večina potrebuje tople pogoje, zimska temperatura med 15 - 20°C, letna pa okoli  18 - 28°C  - ali celo nekoliko več - višja.

Svetloba

Uspeva na senčnih rastiščih, kjer se substrat nikoli ne posuši.

Zalivanje in vlaga

Substrat naj bo vedno le vlažen - ne moker. Najbolje uspeva v širokih posodah. Idealna vlaga je tam okoli 60 %.

Presajanje

Ko je lonček premajhen, sicer pa na 2-3 leta. Je ena redkih orhidej, ki se razmnožuje tudi s potaknjenci. Ker je so to terestične orhideje, potrebujejo nekoliko bogatejši substrat brez lubja. Sestavljen naj bo iz peska, šote in humusa v enakem razmerju.

V skupino draguljnih orhidej spadajo Ludisia discolor, Goodyera hispida, Macodes sanderiana in Macodes petola.

Skupno imajo predvsem to, da njihovo bistvo lepote niso cvetovi, čeprav so tudi lepi, ampak listi, ki nam dajejo vedno drugačno sliko, čisto odvosno od svetlobe in kota, pod katerimi jih opazujemo.

Najbolj  znana med njimi je  Ludisia discolor, ki izhaja iz Indonezije, Burme in Malezije. Je terestrična orhideja, ki raste v senci dreves.  Listi so pisani, zelene, rdeče in rjave barve. Cveti pozimi in zgodaj spomladi. Takrat požene cvetno steblo, na katerem so nanizani majhni, beli cvetovi.

V skupino draguljnih orhidej uvrščamo tudi  Macodes. Macodes sanderiana ima temno zelene liste z zlatimi žilami, medtem ko  ima  Macodes petola svetlo zelene liste z belimi žilami.   

Malo manj znana je Goodyera hispida, ki jo najdemo v tropskih področjih celega sveta, najpogosteje v Vietnamu in Indiji. Vizualno se odlično dopolnjuje z Ludisio ciscolor. 
V zadnjem času je tudi kar nekaj hibridov na voljo, tako je npr.  Dossinyera križanec med Dossinio in   Goodyero . 
 

GOVORICA LISTOV

Ena od najpomembnejših opravil gojiteljev orhidej je opazovanje le-teh. Vsak del orhideje, od korenin, bulbe, listov do cvetov nam odraža stanje rastline. Res pa je, da za to ni bolj primernega dela rastline, kot so to listi.

Večina epifitnih orhidej ima odebeljene liste - s tem rastlina shranjuje hrano za sušne dni. Orhideje, ki ljubijo senco, imajo pogosto široke liste in orhideje, ki jim prija sonce in močna svetloba -  tanke in ozke liste.

Zdravi listi so v glavnem srednje ali svetlo zeleni. Včasih rdečkasti toni listov nakazujejo na preveč svetlobe. Nekatere vrste vand nakazujejo rdečkaste tone ob hladnejšem vremenu. Tudi Brassavola nodosa in njeni križanci imajo lahko spomladi rdečkasto obarvane liste.

Zelo temno zeleni listi govorijo o tem, da ima prejema orhideja premalo svetlobe in obratno, rumenkasto obarvani listi govorijo o tem, da je svetlobe preveč.

Normalno je, da orhideje s časom izgubijo spodnje liste. Zaradi porumenelega in odpadlega lista se ne dela panika tako dolgo, dokler poganjajo novi, čvrsti listi.

Nekatere orhideje so kot listavci - normalno je, da nastopi počitek in ob počitku izgubijo liste. To je ponavadi signal, da želijo manj vode ali celo nič ob nižjih temperaturah.

Če so listi na določeni rastlini manjši kot ponavadi, je to že znak za pregled rastnih pogojev. Lahko je razlog v odlaganju odvečnih soli pri gnojenju, lahko da se jo je premalo zalivalo, da so gnile korenine od preveč zalivanja. Tako rastlino vzamemo iz lončka in jo podrobno pregledamo.

Oveneli in mlahavi listi nam zopet govorijo zgodbo zase - ponavadi je to posledica gnilih korenin zaradi prevelikega zalivanja. Podroben pregled nam bo skoraj zagotovo potrdil naše domneve.

Nagubani listi (kot harmonika) pri oncidiumih nakazujejo pomanjkanje vlage v času rasti lista.

Menda se tudi pri vandah, če so zgornji listi zraščeni bolj tesno skupaj, nakazuje na pomanjkanje vlage in vode. Vedeti moramo, da orhideje potrebujejo precejšnjo vlago - prevelika zračna vlaga in premalo gibanja zraka pa lahko povzroči gnitja

Veliki rjavkasti madeži na listih nakazujejo ožganino od sonca. Do tega pride lahko tudi, če smo orhidejo prenesli iz sence na precej bolj svetlo mesto - niti ni nujno da je bila izpostavljena direktnemu soncu.

Temnejše lise na listu nam lahko govorijo tudi o previsoki zračni temperaturi.

Porjavele konice listov, predvsem pri  tistih orhidejah, ki imajo tanke liste, tudi  govorijo ali o pomanjkanju vlage ali pa o predoziranju ali prepogostem gnojenju; to je lahko  odraz nakopičenih soli  kot posledica preobilice ali prepogostega gnojenja.

Drobcene temne pike na listih so ponavadi razultati bakterijske okužbe. Pri tankolistnih so te pike največkrat le kozmetičnega značaja.

Temni madeži, ki so razpotegnjeni in celo vdrti lahko kažejo na prisotnost virusa. Virusov je kar nekaj, najpogostajša sta "cymbidijev mozaični virus" in  "odontoglosov virus". Take rastline se ne zdravi, z zagotovostjo pa se virus lahko potrdi le z opravljenimi laboratorijskimi testi. Virus se prenaša z rastline na rastlino z insekti ali pa z  orodji za obrezovanje. Tako orhidejo izločimo, jo osamimo ali pa zavržemo.

Orhideje in še posebej liste pregledujemo tudi v primeru, da se nam ne zaredijo volnate uši, zelene uši in rdeči pajki. Pogosti obiskovalci so tudi polži.

Orhideja, ki je pod stresom, je bolj dovzetna za razne bolezni. Stres lahko povzrožijo visoke temperature, izpostavljenost suši ko to ni predvideno, nezadostna svetloba.

Na polici, ki je polna orhidej, se bolezni prenašajo še hitreje.

Dobro gibanje zraka med njimi pa bo odgnalo marsikatero nevšečnost.

Več na spletu

Psychopsis

Temperatura

Najbolje uspeva pri nočnih termperaturah okoli 15 °C in dnevnih do 30 °C. Imeti mora dovolj dobro ventilacijo.
 

Svetloba

Potrebuje svetel prostor brez direktnega sonca - podobno kot to velja za phalaenopsise.

Zalivanje in vlaga

Rad ima vlažen substrat, vendar naj se koreninice skoraj posušijo pred vnovičnim zalivanjem. Zračna vlaga: okoli 80 %.

Gnojenje

Enkrat tedensko s polovično dozo.

Presajanje

Če imamo te epifite posajene v substratu, naj bo le ta takšen, da omogoča dobro drenažo. Presajamo vedno po cvetenju oz. ko opazimo, da se je pričela rast novih poganjkov (ti naj bodo veliki približno 10 cm)  in korenin. Ko presajamo, vzamemo le nikoliko večji lonec, saj se bulbe dobro počutijo v manjših loncih in ugiba se, da je včasih vzrok za necvetenje tudi presajanje v prevelik lonec.

V naravi jih najdemo kot epifite v vlažnih, včasih pa tudi v malo bolj suhih, višje ležečih gozdovih. Iz dozorele bulbe požene cvetno steblo z fascinantnim cvetom, ki cveti približno 10 dni v različnih odtenkih. Cvetnega stebla nikoli ne porežemo, razen če se v celoti posuši; iz istega cvetnega stebla se bo cvetenje  čez čas nadaljevalo. Zelo je netoleranten do premokrega substrata kot tudi do tega, da je posajen v prevelik lonček. 
Najpogosteje cveti med decembrom in aprilom.

 

OSNOVE GOJENJA ORHIDEJ

Pomembno je, da ob nakupu vsake orhideje vemo za njene  najbolj osnovne podatke, to je - kako se orhideja imenuje. Naša dolžnost v naslednjih dneh pa je, da ugotovimo od kod izvira in kakšne pogoje rabi za uspešno rast  in cvetenje. Orhideje, kot vse rastline, potrebujejo dovoljšno mero svetlobe, zraka, vode in hranil.

SVETLOBA

Brez zadostne svetlobe bo naša orhideja morda čisto lepo rastla, ne bo pa zacvetela. To, da orhideja ne cveti, je največkrat vzrok prav v pomanjkanju svetlobe, zato ji moramo nuditi toliko svetlobe, kolikor jo lahko prenese, ne da bi jo pri tem poškodovali.

Orhideje, ki rastejo pri prenizki svetlobi, imajo  bolj svetlo zelene liste.

KROŽENJE ZRAKA

Gibanje zraka je pri orhidejah zelo pomembno, zelo redko tolerirajo brezvetrje. Veter oz. gibanje zraka poskrbi, da se korenine, ki jih navlažimo, hitro posušijo.

VODA

Veliko več orhidej zgnije od prevelikega zalivanja kot pa zaradi suše. Pravilno zalivanje je sestavljeno iz količine in pogostnosti. Največkrat jih moramo zaliti šele, ko se koreninice posušijo. Na žalost ni tu nobene formule, ki bi nam dala vedeti, da zalijemo na vsakih 6 dni z pol litra vode in s tem bomo rešeni vseh težav in orhideje bodo lepo delale?! To se ne da napovedati že za to, ker jih imamo posajene v različnih substratih, ene so na južni in druge na severni strani na okenski polici, nekatere imamo posajene zunaj, tako da na te stvari vplivajo mnogi dejavniki. Tudi vlažnost zraka in gibanje zraka pri tem pomembno vplivata.

Pomembno je, da voda iz lončka odteče v celoti.

V glavnem pa velja pravilo - če nismo prepričani, ali bi že zalili ali ne, raje počakajmo še kakšen dan.

GNOJENJE

Orhideje nam bodo rastle in cvetele, če dodajamo gnojilo ali ne.  Res pa je, da bomo z dodajanjem gnojil dobili boljše rezultate - večje cvetove izrazitejših barv in večja rastlina v celoti.

Večinoma se dodaja gnojilo v polovično predpisanih dozah. Nekateri pravijo, da je najbolje najprej zaliti s čisto vodo, nato pa še z vodo, ki smo ji dodali gnojilo.

OPAZOVANJE

Pri vsem tem pa je najbolj pomembno in prav zagotovo pomemben ključ do uspeha, da znate opazovati svojo orhidejo. S tem boste navodila, ki jih boste nekje prebrali, prilagodili potrebam vaše orhideje.

V kot VIRUS

VIRUS

Velika večina orhidej je podvržena enemu ali drugemu virusu, ki povzroča izrazite madeže na listih. S pospešeno prodajo orhidej po celem svetu, tako preko specializiranih gojiteljev kot tudi preko amaterjev so ustvarjene nove možnosti za širitev te bolezni.Orhideja, okužena z virusom, cveti manj bogato, cvetovi so nesimetrični, listi pa obarvani. Virusi napadejo tako generične vrste kot hibride.

En in isti virus se lahko pojavlja v različnih pojavnih oblikah, pri eni vrsti na tak in pri drugi vrsti na drugačen način; pri nekaterih vrstah kot nesimetrični cvetovi in pri drugih vrstah kot lise različnih oblik na spodnjih listih.

Zatiranje? Ne obstaja.

Na žalost primanjkuje tako strokovnjakov kot znanja s tega področja in največkrat so le laboratorijske analize tiste, ki lahko potrdijo ali ovržejo sum na virusno obolenje, zato tekst v nadaljevanju ni za jemati kot neke preverjene in sto-procentne trditve in dejstva, ampak  zgolj kot zbirek nekih govoric in dokaj nepreverjenih informacij, ki pa so dosti blizu resnice. Torej:

- kapljica, ki pade z okužene orhideje na drugo orhidejo, lahko povzroči okužbo;
- okužba se lahko prenese na zdravo orhidejo z dotikom listov;
- okužbo lahko prenašajo tudi insekti;

- paphiopedilumi niso podvrženi virusnim obolenjem;

- virusno obolenje se kaže na listih orhidej kot nek vzorec z rumenkastimi pikami, lisami ali

  madeži, ki pa se odraža zgolj kot lepotna napaka;
- katleje, ki bi morale pognati nove poganjke, pa jih ne, so verjetno podlegle virusu;
- keiki na orhideji z virusom je lahko zdrav - brez virusa;
- orhideje, ki v sebi nosijo virus, imajo barvne napake v cvetovih ali pa
   prepoznaven, lisast vzorec na listih;
- virusna infekcija na orhidejah se lahko potrdi le z laboratorijskimi testi;
- ni zdravila za orhideje z virusi;
- mnoge, če ne kar vse orhideje v sebi nosijo zametke virusa, ki se sprožijo
   ob različnih situacijah - ob stresu na primer.

Tako torej, nekaj trditev zagotovo drži, nekaj pa je ugibanj. Zagotovo drži to, da se virus prenaša z okušenim orodjem ali s pomočjo dotikov med okuženo in zdravo orhidejo. Z okuženo orhidejo postanejo kužni tudi lončki, držala, paličice, orodje, s katerim smo tako orhidejo rezali, po vsej verjetnosti tudi naše roke, s katerimi smo orhidejo držali. Ti virusi ostanejo zelo dolgo pri življenju. Trenutno ni dokazov, da bi insekti prenašali viruse, je pa to seveda možno. Vsak insekt, ki kakorkoli povzroči mehanske poškodbe orhideje, je potencialni prenašalec.

Toda, ker zdravila proti virusnim obolenjem ni, je potrebno izvajati preventivo, to pa pomeni, kupovati orhideje od preverjenih gojiteljev, držati med orhidejami toliko razmaka, da se z listi ne dotikajo, dezinficirati nože in škarje po vsakokratnem posegu...

Pomembno je, da ob vsakem morebitnem rezanju poškodovanih delov rastline rezila ali zavržemo ali pa dezinficiramo med dvema rezanjema, s tem preprečimo nepotrebno širjenje in prenašanje virusa na druge orhideje. Dezinficiramo lahko ali s kemikalijo ali pa s plamenom.

Lahko se sicer dvomi o prenosih virusa s kapljico ali dotiki, dejstvo pa je, da se zagotovo prenaša z rezanjem, če to delamo z okuženimi orodji. Tudi ni priporočljivo, da se ponovno uporabijo lončki, substrat, sponke ali oporne paličice okuženih orhidej - to je najbolje zavreči. 

Precej malo je verjetno, da bi virus imel le vizualne učinke oz. da bi se odražal kot lepotna napaka. Virus rastlino oslabi tako v njeni rasti kot pri cvetenju.

Za virus je dovzetnih večina, če ne kar vse orhideje in trenutno ni zdravila zanj. Značilno za virus je, da se pojavlja na spodnjih listih: novi listi so sprva videti zdravi, a kasneje, ko dosežejo svojo velikost, se obarvajo tudi oni.

Najbolj običajen virus je virus CymMV ali cimbidijev mozaični virus, (desna slika), ki napada poleg  cimbidijev  tudi ostale orhideje  kot so katleje, angraecum, cimbidium, epidendrum, laelia, oncidium, spathoglotis in zygopetalum in pa ORSV ali odontoglosov virus (slika spodaj levo), ki se pojavlja v obliki krogov, znan tudi pod imenom "TMV ali Tobacco mosaic virus". Tudi ostali virusi lahko inficirajo orhideje, vendar so manj znani in se to dogaja v manjših odstotkih. Bolna orhideja je že na oko videti manj zdrava, nima "življenjskosti".

Cymbidijev virus napade tako starejše kot tudi novejše (zgornje) liste, kasneje se obarva na temnejše kroge. Ponavadi povzroči propad orhideje, največkrat se začne s propadanjem novih poganjkov, ki se kasneje odraža na propadu celotne rastline. Najbolj prizadene katleje, cimbidije, in spatoglotise, in falenopsisi niso nobena izjema.

Kot že rečeno, virus se lahko dokaže in potrdi ali ovrže samo z laboratorijskimi testi, a tudi ko se to enkrat dokaže, orhideji v glavnem ni pomoči.






Kako ravnamo, ko ugotovimo, da ima naša orhideja virus?

1.
Tako orhidejo je najbolje čim preje zavreči - po možnosti zažgati  ali zakopati,  orhideje, za katere sumimo, da so okužene z virusi, pa najprej izolirati in počakati, da se ugotovi kako in kaj.

2.
Ko orhideja enkrat virus ima, se žal ne bo opomogla, četudi simptomi začasno izginejo. Če vseeno nismo
sigurni, kako je z virusom, jo izolirajmo in opazujmo.

3.
Najbolje je nabavljati nove orhideje pri preverjenih trgovcih in se izogibati tistih, s katerimi imamo slabe
izkušnje iz preteklih obdobij.

4.
Kadar obrezujemo orhideje, katere koli, vsakič, za vsako obrezano orhidejo vzamemo ali novo rezilo ali
pa tega, s katerim režemo, sproti dezinficiramo. Dezinficiramo z dezinficirnim sredstvom (lahko je to 70 %
alkohol)  ali pa pod  plamenom, rezilo moramo držati pod plamenom 20 - 30 sekund.

5.
Pri presajanju uporabljajmo čiste lončke in svež substrat.

6.
Pri vsakem dotiku z morebiti okuženo orhidejo si umijemo roke z milom in vročo, tekočo vodo.

7.
Kot preventivo uporabimo tudi sprejanje s sredstvi proti insektom, ki eventuelno prenašajo viruse. To bo odvrnilo tudi ostali mrčes, ki občasno napada naše orhideje.

Ni pa seveda zdaj vsak madež na listu kar virus!!

Povezave do člankov na spletu:
Virus diseases of orchids
Common virus diseases of orchids

Paphiopedilum

Toplota
Čez dan med 19 in 30 °C, nočna pa med 15 in 25° C: to velja za pafe z meliranimi listi. 

Pafi z zelenimi listi potrebujejo čez zimo okoli 13 °C ponoči in okoli 20 °C čez dan: s tem pospešimo cvetenje.

Svetloba

Direktnega sonca ne prenašajo, potrebujejo svetlo senco.

Zalivanje in vlaga

Ker v glavnem raste kontinuirano skozi vse leto, mora imeti vseskozi vlažen substran. Med dvema zalivanjema se ne sme osušiti.

Gnojenje

Priporočljivo občasno ob zalivanju z največ polovično dozo ali še manj, ki je predpisana na gnojilu, ker so njihove korenine izredno občutljive.

Presajanje

Vsako leto po cvetenju.

Slovensko ime za pafa je »copatek« ali »čeveljček«, Angleži mu rečejo »lady slippers«.

Pri nas  mu rečemo »lepi čeveljc«, najdemo ga na področju Jezerskega, cveti konec maja: raste v skupinah po več deset, pozornost privablja s svojo rumeno-vijoličasto-rjavo barvo, pri kateri izstopa velika rumena medena ustna, ki spominja na čeveljček: od tod tudi ime.

V rod Paphiopedilum sodijo tropske vrste, k rodu Cypripedium severno ameriške in evropske vrste in v rod Phragmipedium tropske in subtropske vrste srednje in južne Amerike.

Po neki oceni obstaja okoli 13.000 različnih vrst hibridov in okoli 80 botaničnih vrst pafov: za hibride velja, da so nekoliko bolj prilagodljivi okolju in različnim klimatskim pogojem kot botanične vrste, zato jih je laže vzgajati.

Pafi so v glavnem terestični – talne orhideje. Le nekaj malezijskih in indonezijskih vrst raste epifitno. Najdemo jih širom po Evropi, Aziji, severni in južni Ameriki, le v Avstraliji jih ne najdemo. Razprostirajo se od vroče in vlažne džungle do hladnih vrhov gora.

Pri pafu imamo včasih, zaradi na moč bizarnega cvetka občutek, da gre bolj za umeten kot pravi cvet, še posebno, ker nekateri dajejo videz, da so prevlečeni z voskom in se na ta račun tudi malo svetijo; barve cveta in njihove kombinacije dajejo včasih prav nezemeljski videz.

Kar se vzgoje in nege tiče veljajo pafi kot nezahtevni, primerni tudi za začetnike.

Delimo jih na dve osnovni skupini: v prvo skupino štejemo vrste in križance z marmoriranimi listi, v drugo skupino pa spadajo rastline z enobarvnimi zelenimi listi. Prvi potrebujejo za uspešno rast svetlejše in toplejše pogoje od drugih.

Kar se pogojev rasti tiče imamo torej, če zelo poenostavimo: takšne, ki rastejo v toplih pogojih in takšne, ki rastejo v hladnejših pogojih. Nekaj vrst pafov je takšnih, ki potrebuje približno 6-tedenski počitek v hladnejših pogojih, da bi ponovno vzcveteli, nekateri bodo sicer cveteli tudi brez tega, a cvetenje ne bodo tako kvalitetno in barve ne tako izrazite. Zelenolisti pafi – vrste in križanci - v glavnem nosijo le en cvet. Cvetno steblo je dolgo med 10 in 25 cm. Padec temperatur pozimi in tudi upad količine svetlobe vzpodbudi rast cvetnega poganjka pri zelenolistih primerkih. Na pafe meliranih listov nihanje temperature in količina svetlobe ne vpliva bistveno in cvetijo, ko je nov poganjek dovolj zrel in močan.

Direktnega sonca ne prenašajo prav dobro, najbolj jim prija pol senca. Manj škode jim bomo povzročili, če bodo imeli manj svetlobe kot preveč. Preveč izpostavljeni svetlobi imajo bledikaste liste, novi poganjki dozorijo vse manjši in manjši in tudi sicer se paf odziva z manjšo rastjo; cvetni poganjki so kratki, cvet pa majhen.

Premalo svetlobe se odraža s temno zelenimi listi in s počasnejšim dozorevanjem novih poganjkov. Če paf ni cvetel že nekaj let, pa je sicer videti zdrav, obstaja velika verjetnost, da mu primanjkuje svetlobe.

Priporočljiva dnevna temperatura pri pafih z meliranimi listi je med 19 in 30 °C, nočna pa med 15 in 25° C. S tem imajo pafi vse pogoje za dobro rast. Pri nižjih temperaturah se rast poganjkov ustavi in poženejo spet, ko so temperature višje. Novi poganjki morajo imeti vsaj 2 do 3 pare listov, da bi cveteli.

Pafi z zelenimi listi potrebujejo čez zimo okoli 13 °C ponoči in okoli 20 °C čez dan: s tem pospešimo cvetenje.

Temperature nad 30° C že malce teže prenašajo, posebno če ni zadostne vlage v zraku in če ne rosimo, prav tako se nočna temperatura lahko spusti do 10°C brez hujših poškodb, če kompost ni vlažen. Nekje srednja in priporočljiva vrednost temperatur je med 15 - 26°C. Glavno pravilo pri tem je: pafi z enobarvnimi zelenimi listi tolerirajo nižje temperature, tisti z meliranimi listi pa imajo raje toplejše okolje. Toda tako kot pri vseh pravilih, so izjeme tudi tukaj: Paph armeniacum in Paph micranthum sta primera z meliranimi listi, ki bolje uspevata v hladnejših pogojih.

Pafi v glavnem rastejo kontinuirano skozi vse leto. Ker nimajo pseudobulbusov, kjer bi lahko shranjevali vlago in druge hranilne snovi, potrebujejo dokaj konstantno zračno vlago in vlažen substrat. Zalivamo ga po potrebi – to je takrat, ko ocenimo, da ga je treba zaliti. Pri pafu ni priporočljivo, da bi se kompost zelo izsušil. Je pa priporočljivo, da se nekoliko osuši pred naslednjim zalivanjem, ker izsušitev omogoča boljši dostop zraka do korenin. Kdaj ponovno zaliti je odvisno od pogojev, v katerih raste: oblačno vreme, sončno, centralna, velikosti lončka, sestave komposta…. Preprost namig: če niste čisto prepričani, ali je potrebno vaš paf že zaliti ali ne, raje počakajte še kakšen dan.

Gnojimo zelo malo, s pol ali četrt doze ali celo manj, kot je to predpisal proizvajalec gnojila, ker so njihove koreninice izredno občutljive, enkrat mesečno v času rasti – kadar je toplo in svetlo z gnojilom za spodbujanje rasti - 30-10-10. Ko se pojavijo novi poganjki in imajo le-ti razvita dva para listov, gnojimo z gnojilom za spodbujanje cvetenja. V hladnejšem in temnejšem delu leta ne gnojimo.

Paf lahko cveti različno dolgo, običajno pa traja cvet do 3 mesece. Iz vsakega poganjka požene cvet le enkrat; redke so izjeme, pri katerih iz enega poganjka zaporedno poganjajo cvetovi. Ko odcveti, mora, da bi cvetel ponovno, nov poganjek najprej dozoreti. Nekateri cvetijo sezonsko, nekateri skozi vse leto, ne glede na letni čas.

Idealna vlažnost za uspešno gojenje pafov je med 60% - 70%. Ob dobrih, zdravih koreninah, dobremu kompostu in razumnemu zalivanju, dobro prenašajo tudi nižje vrednosti vlage, okoli 40% zračne vlage. Manjša zračna vlaga ima lahko za posledico manjše cvetove.

Pafe presajamo po cvetenju, priporočljivo je, da to naredimo vsako leto. Ob presajanju imamo priložnost preveriti, v kakšnem stanju so korenine: če so zdrave, če ni morda kakšnih zajedavcev, plesni in podobnih nevšečnosti. Zdrave korenine so prvi pogoj za rast zdrave rastline. Po presaditvi zalivamo samo toliko, da je kompost vlažen: po približno 3 tednih, ko začne ponovno rast, zalivamo normalno. Pri zalivanju in rosenju pazimo, da voda ne zastaja v središču listov, ker to lahko povzroči nastanek bakterij. Če pa že pride voda v središče listov, je priporočljivo, da se do večera posuši.

Za presajanje ne potrebujemo tipičnega substrata za orhideje - bolj jim ustreza mešanica šote, šotnega mahu in lubja v razmerju 1 : 2 : 1.

Razmnožujemo tako, da delimo večje rastline s tem, da obdržimo 3 odrasle rastline skupaj.