Paphiopedilum

Toplota
Čez dan med 19 in 30 °C, nočna pa med 15 in 25° C: to velja za pafe z meliranimi listi. 

Pafi z zelenimi listi potrebujejo čez zimo okoli 13 °C ponoči in okoli 20 °C čez dan: s tem pospešimo cvetenje.

Svetloba

Direktnega sonca ne prenašajo, potrebujejo svetlo senco.

Zalivanje in vlaga

Ker v glavnem raste kontinuirano skozi vse leto, mora imeti vseskozi vlažen substran. Med dvema zalivanjema se ne sme osušiti.

Gnojenje

Priporočljivo občasno ob zalivanju z največ polovično dozo ali še manj, ki je predpisana na gnojilu, ker so njihove korenine izredno občutljive.

Presajanje

Vsako leto po cvetenju.

Slovensko ime za pafa je »copatek« ali »čeveljček«, Angleži mu rečejo »lady slippers«.

Pri nas  mu rečemo »lepi čeveljc«, najdemo ga na področju Jezerskega, cveti konec maja: raste v skupinah po več deset, pozornost privablja s svojo rumeno-vijoličasto-rjavo barvo, pri kateri izstopa velika rumena medena ustna, ki spominja na čeveljček: od tod tudi ime.

V rod Paphiopedilum sodijo tropske vrste, k rodu Cypripedium severno ameriške in evropske vrste in v rod Phragmipedium tropske in subtropske vrste srednje in južne Amerike.

Po neki oceni obstaja okoli 13.000 različnih vrst hibridov in okoli 80 botaničnih vrst pafov: za hibride velja, da so nekoliko bolj prilagodljivi okolju in različnim klimatskim pogojem kot botanične vrste, zato jih je laže vzgajati.

Pafi so v glavnem terestični – talne orhideje. Le nekaj malezijskih in indonezijskih vrst raste epifitno. Najdemo jih širom po Evropi, Aziji, severni in južni Ameriki, le v Avstraliji jih ne najdemo. Razprostirajo se od vroče in vlažne džungle do hladnih vrhov gora.

Pri pafu imamo včasih, zaradi na moč bizarnega cvetka občutek, da gre bolj za umeten kot pravi cvet, še posebno, ker nekateri dajejo videz, da so prevlečeni z voskom in se na ta račun tudi malo svetijo; barve cveta in njihove kombinacije dajejo včasih prav nezemeljski videz.

Kar se vzgoje in nege tiče veljajo pafi kot nezahtevni, primerni tudi za začetnike.

Delimo jih na dve osnovni skupini: v prvo skupino štejemo vrste in križance z marmoriranimi listi, v drugo skupino pa spadajo rastline z enobarvnimi zelenimi listi. Prvi potrebujejo za uspešno rast svetlejše in toplejše pogoje od drugih.

Kar se pogojev rasti tiče imamo torej, če zelo poenostavimo: takšne, ki rastejo v toplih pogojih in takšne, ki rastejo v hladnejših pogojih. Nekaj vrst pafov je takšnih, ki potrebuje približno 6-tedenski počitek v hladnejših pogojih, da bi ponovno vzcveteli, nekateri bodo sicer cveteli tudi brez tega, a cvetenje ne bodo tako kvalitetno in barve ne tako izrazite. Zelenolisti pafi – vrste in križanci - v glavnem nosijo le en cvet. Cvetno steblo je dolgo med 10 in 25 cm. Padec temperatur pozimi in tudi upad količine svetlobe vzpodbudi rast cvetnega poganjka pri zelenolistih primerkih. Na pafe meliranih listov nihanje temperature in količina svetlobe ne vpliva bistveno in cvetijo, ko je nov poganjek dovolj zrel in močan.

Direktnega sonca ne prenašajo prav dobro, najbolj jim prija pol senca. Manj škode jim bomo povzročili, če bodo imeli manj svetlobe kot preveč. Preveč izpostavljeni svetlobi imajo bledikaste liste, novi poganjki dozorijo vse manjši in manjši in tudi sicer se paf odziva z manjšo rastjo; cvetni poganjki so kratki, cvet pa majhen.

Premalo svetlobe se odraža s temno zelenimi listi in s počasnejšim dozorevanjem novih poganjkov. Če paf ni cvetel že nekaj let, pa je sicer videti zdrav, obstaja velika verjetnost, da mu primanjkuje svetlobe.

Priporočljiva dnevna temperatura pri pafih z meliranimi listi je med 19 in 30 °C, nočna pa med 15 in 25° C. S tem imajo pafi vse pogoje za dobro rast. Pri nižjih temperaturah se rast poganjkov ustavi in poženejo spet, ko so temperature višje. Novi poganjki morajo imeti vsaj 2 do 3 pare listov, da bi cveteli.

Pafi z zelenimi listi potrebujejo čez zimo okoli 13 °C ponoči in okoli 20 °C čez dan: s tem pospešimo cvetenje.

Temperature nad 30° C že malce teže prenašajo, posebno če ni zadostne vlage v zraku in če ne rosimo, prav tako se nočna temperatura lahko spusti do 10°C brez hujših poškodb, če kompost ni vlažen. Nekje srednja in priporočljiva vrednost temperatur je med 15 - 26°C. Glavno pravilo pri tem je: pafi z enobarvnimi zelenimi listi tolerirajo nižje temperature, tisti z meliranimi listi pa imajo raje toplejše okolje. Toda tako kot pri vseh pravilih, so izjeme tudi tukaj: Paph armeniacum in Paph micranthum sta primera z meliranimi listi, ki bolje uspevata v hladnejših pogojih.

Pafi v glavnem rastejo kontinuirano skozi vse leto. Ker nimajo pseudobulbusov, kjer bi lahko shranjevali vlago in druge hranilne snovi, potrebujejo dokaj konstantno zračno vlago in vlažen substrat. Zalivamo ga po potrebi – to je takrat, ko ocenimo, da ga je treba zaliti. Pri pafu ni priporočljivo, da bi se kompost zelo izsušil. Je pa priporočljivo, da se nekoliko osuši pred naslednjim zalivanjem, ker izsušitev omogoča boljši dostop zraka do korenin. Kdaj ponovno zaliti je odvisno od pogojev, v katerih raste: oblačno vreme, sončno, centralna, velikosti lončka, sestave komposta…. Preprost namig: če niste čisto prepričani, ali je potrebno vaš paf že zaliti ali ne, raje počakajte še kakšen dan.

Gnojimo zelo malo, s pol ali četrt doze ali celo manj, kot je to predpisal proizvajalec gnojila, ker so njihove koreninice izredno občutljive, enkrat mesečno v času rasti – kadar je toplo in svetlo z gnojilom za spodbujanje rasti - 30-10-10. Ko se pojavijo novi poganjki in imajo le-ti razvita dva para listov, gnojimo z gnojilom za spodbujanje cvetenja. V hladnejšem in temnejšem delu leta ne gnojimo.

Paf lahko cveti različno dolgo, običajno pa traja cvet do 3 mesece. Iz vsakega poganjka požene cvet le enkrat; redke so izjeme, pri katerih iz enega poganjka zaporedno poganjajo cvetovi. Ko odcveti, mora, da bi cvetel ponovno, nov poganjek najprej dozoreti. Nekateri cvetijo sezonsko, nekateri skozi vse leto, ne glede na letni čas.

Idealna vlažnost za uspešno gojenje pafov je med 60% - 70%. Ob dobrih, zdravih koreninah, dobremu kompostu in razumnemu zalivanju, dobro prenašajo tudi nižje vrednosti vlage, okoli 40% zračne vlage. Manjša zračna vlaga ima lahko za posledico manjše cvetove.

Pafe presajamo po cvetenju, priporočljivo je, da to naredimo vsako leto. Ob presajanju imamo priložnost preveriti, v kakšnem stanju so korenine: če so zdrave, če ni morda kakšnih zajedavcev, plesni in podobnih nevšečnosti. Zdrave korenine so prvi pogoj za rast zdrave rastline. Po presaditvi zalivamo samo toliko, da je kompost vlažen: po približno 3 tednih, ko začne ponovno rast, zalivamo normalno. Pri zalivanju in rosenju pazimo, da voda ne zastaja v središču listov, ker to lahko povzroči nastanek bakterij. Če pa že pride voda v središče listov, je priporočljivo, da se do večera posuši.

Za presajanje ne potrebujemo tipičnega substrata za orhideje - bolj jim ustreza mešanica šote, šotnega mahu in lubja v razmerju 1 : 2 : 1.

Razmnožujemo tako, da delimo večje rastline s tem, da obdržimo 3 odrasle rastline skupaj.