O R H O D E J E
(resno in manj resno o orhidejah)

Vedno je prostor za še eno orhidejo!


Moje orhideje
Orhideje v Kolumbiji
Orhideje v Vietnamu


Powered By Blogger

Preišči ta spletni dnevnik

BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI

VOLNATA UŠ
Volnate uši so bele žuželke, velikosti 1 do 3 mm, njihovo telo je mehko.  Na prvi pogled so videti kot neki kupčki bele koprene ali vate. Hranijo se tako, da sesajo rastlinski sok in s tem povzročajo škodo, saj rastlino oslabijo, včasih tako zelo, da odmira ali cvetno steblo ali pa kar cela rastlina.  Prija jim  toplo in vlažno okolje. Najraje se zavlečejo v listne pazduhe, sočne vršičke ali cvetove. Našla sem jih že čisto v notranjosti cveta ali pa na hrbtni strani in to šele takrat, ko so se že dodobra razvile.
Tule so se skrile na hrbtno stran cveta enega izmed phalaenopsisov.


Preventiva

Vsako na novo prinešeno rastlino dobro preglejmo, po možnosti že v trgovini, ko jo prinesemo domov pa še enkrat. Ne smemo se zadovoljiti le s površinskim pregledom, ampak moramo obrniti tako liste kot cvete, saj se najraje zavlečejo v predele, kjer jih je težko najti.


 Zatiranje

Prevlečene so z voskasto prevleko, zato kontaktni insekticidi niso učinkoviti.  Največ uspeha dosežemo s sistemikom  (Confidor). Če smo jih opazili v manjšem številu, je lahko učinkovito tudi ročno odstranjevanje z vatirano palčko, ki smo jo predhodno namočili v alkohol - vsaj 70 %. To ponavljamo vsake dva dni v razmaku desetih dni. Nekje sem zasledila, da je uspešno preganjanje volnate uši tudi z mešanico  alkohola, destilirane vode in detergenta v razmerju v precentih: 10 : 85 : 5. S tako pripravljeno mešanico rastline večkrat temeljito orosimo. Detergent v tem primeru služi kot pripomoček, ki skupaj z alkoholom relativno uspešno raztopi zaščitno prevleko uši.


RDEČI PAJEK
Ta mala zverinica ponavadi živi v kolonijah, se pravi ko govorimo o rdečem pajku, govorimo o množini, saj lahko ta kolonija prekrije cele liste in ne le posamezne dele.  Zajedalec je izredno majhen in je dobro viden le s povečevalom, mislim da je njegova velikost tam okoli 0,2 mm.


Omenila sem že, da je za prosto oko praktično neviden. Kolonija rdečega pajka se opazi kot je videti na priloženi sliki - list ima rjavo rdeče madeže in če čez to podrgnemo s čisto papirnato brisačo ali robčkom, se bo le-ta obarval nekoliko rdeče.  Prisotnost tega zajedalca povzroči uničenje zgornje plasti povrhnjice in v nekaj tednih je rastlina videti že precej klavrno.
Razmnožuje se zelo hitro in pri ugodni temperaturi in vlagi se generacija pajkov zamenja v dobrih desetih dneh. Z večanjem kolonije pajka rastlina slabi in kot posledično pride do odpadanja listov.
Na razvoj rdečega pajka vpliva temperatura in vlaga - je jubitelj suhega in vročega okolja. 
Včasih zadostuje navaden piretrin (recimo Biokill). Pri vlagi, ki je višja od 50 %, naj pajek ne bi uspeval.
Pojavljajo se v glavnem na orhidejah z mehkimi listi, kot so phalaenopsisi in dendrobiumi.



KAPAR

So eni izmed najbolj trdovratnih škodljivcev na orhidejah. Zaradi značilnosti njihovega razvojnega cikla jih je zelo težko dovolj zgodaj zaznati in v celoti uničiti. Odrasle živali so zaščitene z voskasto 'kapo', s katero se uspešno upirajo dotikalnim insekticidom. V zgodnji fazi razvoja, ko so kaparji še mobilni, se, podobno kot vataste uši, namestijo v nedostopne dele rastline, kjer se neopaženi razmnožujejo, dokler jih ne moremo več spregledati. Najpogosteje jih v svojo zbirko vnesemo z rastlinami, ki smo jih na novo pridobili.
Mladi kaparji so na prvi pogled kot pršice,  premikajo se po rastlinah, dokler ne najdejo primernega mesta, kjer se prisesajo. Ko so enkrat prisesani,  jim zraste voskast oklep, in  niso več mobilni. Iz te faze se razvijejo samice (izgledajo kot  rumenkaste luske na listih) ali samci (drobne mušice, ki lahko letijo). Ko samice spolno dozorijo postanejo rjave barve in pod svoj oklep odležejo jajčeca. Če rjavo samico odstranimo z lista, je pod njo rjavkast prah - to so jajčeca , iz katerih se izležejo novi kaparji.

Zatiranje
Uporaba sistemičnih insekticidov (Confidor) je nujna. Ker se ličinke uspešno skrijejo pod rob lončka ali okensko polico, je potrebno škropljenje ponavljati tedensko več mesecev zaporedoma, da se potem znebimo vseh rodov.
Kaparje - če ni že zelo razširjen, je možno dokaj učinkovito odstranjevati tudi ročno. Z vatirano paličico odstranimo kaparje, ki jih lahko vidimo ali pa z mokro krpo obrišemo vso rastlino, da se znebimo tudi tistih kaparjev, ki so premajhni, da bi jih videli.
Bitka s kaparjem je v večini primerov dolgotrajna, saj se čez čas zopet pojavijo, ker vedno preživi vsaj ena ličinka.

GLIVIČNA OBOLENJA
Najpogosteje se pojavijo ob vlažnem vremenu, vzrok pa so najrazličnejši organizmi. Prizadenejo tako mlade poganjke kot odraslo rastlino.
Tako rastlino je najbolje zavreči, ker se bolezen zelo hitro širi, če pa se od nje le ne moremo posloviti, pa je najbolje, da prizadete dele rastline odrežemo (in za vsakim rezom steliziramo nož), odrezani del pa posipamo s fungicidom, pogosto pomaga tudi cimet.

Fusarium
Je zelo pogosta gliva, ki povzroča gnitje in trohnenje, proti katerim se je težko uspešno boriti. Pojavi se lahko zaradi:
prekomernega zalivanja, in posledično gnitja korenin,
prekomernega gnojenja, 
prehladnega okolja ali pretoplega okolja
stres zaradi transporta,...
Sprva so prvi znaki okužbe očem nevidni, šele ko rastlina že močno trpi lahko opazimo rumenenje lista. Okužba se pri falenopsisih pojavi na vznožju lista, ob steblu v obliki črnega madeža, ki se hitro širi.  Okužba se prenaša po rastlini in v končni fazi povzroči odmrtje celotne rastline.
Ob primerni oskrbi rastlin je pojav fuzarioze minimalen.,
Okužene rastline je priporočljivo takoj zavreči. Na tržišču obstaja fungicid (Bavistin), ki je namenjen zatiranju fuzarioz. Obstajajo tudi bolj naravne metode, z uporabo vode, v kateri  smo predhodno namakali stroke česna.

Botrytis
Poznamo tudi pod imenom Siva plesen, ki se pri orhidejah pojavlja predvsem na cvetovih. Okužba je posledica rošenja oziroma vlage na cvetovih, ki ostane na rastlinskem tkivu predolgo (npr. čez noč) in omogoči kaljenje spor glive. Okužba izgleda kot črne pike na cvetovih, ki se ob nespremenjenih razmerah širijo.
Težavi se preprosto izognemo z omejenim rosenjem po cvetovih oziroma s povišano ventilacijo zraka. Če je rosenje nujno, npr. če je to posledica zalivalnega ali rosilnega sistema v rastlinjaku, potem ga je potrebno opraviti v svetlem in toplem delu dneva in se prepričati, da so cvetovi do noči osušeni.
Ne zatiramo, saj nima nobenega smisla -  ob prekinitvi rosenja se po cvetovih bolezen sama neha širiti, ker gliva za kalitev nujno potrebuje vlago. Ker so pike na cvetovih trajne, jih uporaba kemičnih sredstev ne bo odstranila.

Glive v substratu
Substrat za orhideje je sestavljen pretežno iz lubja, zato je prisotnost micelijev različnih gliv zelo običajna. Glive same po sebi rastlini ne škodujejo, so pa jasen znak, da je substrat predolgo preveč vlažen.  V glavnem nima smisla ukrepati, saj to orhideji ne škodi, upoštevamo pa lahko dejstvo, ki so nam ga glive s tem pokazale, in sicer - da je substrat preveč vlažen.


1 komentar:

  1. So the key hither is burying about all those abs specific
    ab physical exertions for men and women. Well basically put the will be able-bodied to get rid of
    some abdominal fat directly. After I graduated withal, I held the
    like eating uses but was not exert for lower abs. This ab smash aids to direct your their hide and performing practise will induce
    them bigger similar say faring bicep coils. So just eat around 10 are in the descriptor of a six large number course.


    Also visit my weblog; learn more ()

    OdgovoriIzbriši