Phalaenopsis

Toplota

Potrebuje tople pogoje, okoli 18 °C ponoči in čez dan do 30 °C. Vrsti kot sta Aphyllae in Parishianae se najbolje počutita v gladnih do srednje toplih pogojih, to je 12 °C ponoči in čez dan do 24 °C.

Svetloba

Zmerna svetloba, toda nikoli ne direktno na soncu čez opoldan.

Zalivanje in vlaga

Zalij, ko je lubje že skoraj suho. Idealna vlaga je tam okoli 50 %; če je zračna vlaga višja, je priporočljivo imeti dobro ventilacijo.

Gnojenje            

Priporočljivo ob vsakem zalivanju z največ polovično dozo, ki je predpisana na gnojilu. Vsako četrto zalivanje je zalivanje s čisto vodo. S tem se spere morebitno preveč naložene soli na koreninah.

Presajanje

je priporočljivo pozno spomladi ali zgodaj poleti, vsekako pa po končanem cvetenju oziroma takrat, ko začne substrat že razpadati.Priporočljiva kombinacija substrata je sestavljena iz koščkov lubja in šotnega maha v razmerju 3 : 1.

Phalaenopsis je ena najprimernejših orhidej za godenje doma. Spada med monopodne epifite.

Znanih je okoli 47 botaničnih vrst, med katerimi je 5 naravnih hibridov.

Cvetovi phalaenopsisa so izredno lepi in po večini brez vonja, toda tisti redki, ki dišijo, pa dišijo izredno lepo, kot npr.: Phal. violacea - po cimetu, Phal. bellina po citrusih....

Hibridi imajo v glavnem dolga cvetna stebla z velikimi cvetovi najrazličnejših barv.

Botanične vrste so največkrat pravo nasprotje: cvetovi so drobnejši, manjši, na krajših cvetnih steblih, zato so v glavnem zanimivi le za poznavalce in res prave ljubitelje orhidej.
Velika večina, vsaj hibridi, cvetijo v zimskem času, saj primerna razlika med dnevom in nočjo in pa predvsem nočna temperatura tam okoli 16 °C vzpodbuja rast cvetnih nastavkov. Je pa tudi nekaj takih, ki cvetijo čez poletje, to so predvsem botanične vrste kot so luddemanniana, hieroglyphica, pulchra, bastianii, mannii, fasciata, amboinensis, bellina.... Te ne marajo hladnejših pogojev, saj izhajajo iz toplih Filipinov, Tajvana, Tajske, Bornea....; najbolje uspevajo v temperaturnem rangu - podnevi okoli 26 in ponoči nad 18 °C.
Ko odcvetijo, cvetnega stebla nikoli ne odrežemo - razen če se ne posuši samo od sebe, saj ponavadi poženejo keikije, ki v sezoni zacvetijo.

Phal. gibbosa spada v podvrsto Parishianae, kamor spadajo še appendiculata, parishii in lobbii. Te miniaturni phalaenopsisi imajo liste velike do 10 cm v  dolžino,  koreninice pa so srebrno sive . Dvet je velik približno centimeter in pol v širino. Cvetovi so snežno beli z rahlo zeleno-rumenimi  ožigi. Cveti pozimi na ne prav dolgem cvetnem steblu, ki lahko nosi do 10 cvetov. 

Njegova domovina sta Laos in Vietnam, od nižin pa tja do višine 1.000 m, kjer raste kot epifit v precej odprtih gozdovih. Za rast rabi kar precej toplote, označuje pa ga monsumsko deževje in hladnejše, suhe zime. Nekateri gojitelji priporočajo vzgojo v toplih pogojih in zalivanje skozi vse leto, medtem ko drugi prisegajo na pogoje, ki jih dobi v naravi, se pravi haldnejše in suhe zime. Hladnejša zima pomeni minimalna nočna temperatura okoli 11 °C in le drobno pršenje po koreninicah. Med pozno pomladjo in zgodnjo jesenjo naj bi rastlina bila v polni rasti. Gibanje zraka in svetla senca obvezno. Pred ponovnim zalivanjem naj se koreninice skoraj osušijo.  Čez leto naj bo dnevna temperatura do 25 °C, nočna pa okoli 15 °C. Ob koncu oktobra začno nekateri opuščati zalivanje in gnojenje, pa vse do decembra, ko jih začno nekoliko, narahlo pršiti, le toliko, da ostanejo korenine zdrave in napete. Ponavadi v tem času in v tem načinu gojenja odvržejo liste, cvetno steblo pa začne poganjati. Januar, februar in marec so v naravnih pogojih najbolj sušni meseci, svetloba pa najmočnejša. Tudi če cveti, se ga ne zaliva prav veliko, malenkost pršenja po koreninicah. Dnevna temperatura med 22 - 24 °C, nočna pa okoli 10 °C, pod spodnjo mejo naj temperatura ne bi padla.
Opazovanje in potrpežljivost sta glavni sestavini pri vzoji orhidej: kar velja kot uspešno gojenje pri enem, se lahko pri drugem izkaže kot slabost.

Pri nekaterih orhidejah poznamo 3 faze (obdobje rasti, obdobje mirovanja in obdobje rasti), pri phalaenopsisih poznamo 2 obodbji, to je obdobje rasti in obdobje cvetenja. Zacveti, če ima dovolj močne liste in zdrave korenine in če ga vsaj za nekaj dni postavimo v hladnejši prostor, dovolj je že, če se nočna termpertura zniža, vendar ne pod 16 °C. Potrebuje tudi razliko med dnevno in nočno temperaturo, ki naj bi bila tam okoli 6 °C. Vse skupaj je še povezano z dolžino dneva oz. nočjo. Do odprtja prvega cveta potrebuje približno 2 meseca. Dolžina cvetenja je zelo različna, cveti lahko nepretrgoma več mesecev, leto ali tudi več.

Sama ugotavljam, da mi phalaenopsisi kar lepo uspevajo, največ škode mi naredi zima, ko so v stanovanju na polici nad radiatorjem. Enkrat jih je napadel rdeči pajek zaradi suhega zraka, zato sem naredila kovinska korita in notri nalila vodo, tako da so vse orhideje v tem koritu nad vodo. Vendar to vlažnosti zraka ne dvigne prav dosti, za malenkost morda. Boljši je v glavnem le občutek, da delaš prav ali pa bolje.
Zjutraj jih orosim in pri tem pazim, da se sredica preveč ne zmoči, ker to lahko povzroči gnitje.
Včasih sem jih preveč zalivala: imela sem jih v belih plastičnih lončkih, v katerih sem jih kupila in substrat, v katerem so bile korenine, se je na vrhu kmalu osušil, notri je bilo pa še kar precej vlage. Ker tega nisem vedela, sem takoj, ko se je osušil, zalila. Rezultat..... mlahavi listi. In nič mi ni bilo jasno, bolj ko sem zalivala bolj je bilo uvelo. Seveda, ko sem jo potegnila iz lončka so bile korenine čisto gnile: vode v izobilju - niso pa je mogle črpat.
Izkušnja več. Počakala sem na ugoden trenutek presadila orhidejo za orhidejo v prozoren lonček, tako da zdaj ni nobenega dvoma več o tem, kdaj se korenine osušijo in kdaj ne. Zdaj so prozorni lončki zame nepogrešljivi.

Kar precej imam hibridov - 30, od generičnih pa domujejo pri meni bellina, cornu-cervi yellow in red, amboinensis in var. yellow, equestris, equestris var. orange, gibbosa, gigantea x amboinensis, hieroglyphica, luddemanniana, lobbi, schilleriana, violaceae x amboinensis, pulchra. Nekaj je še mladih rastlinic, zato komaj čakam, da dozorijo in se pokažejo v vsej svoji lepoti.

Letošnje poletje so listi postali čudno pikasti in flekasti - dobili so, nekateri, ne vsi, rumene lise. Za videt ni prav nič  apetitlih; novi listi so zdravi, čvrsti in zeleni, a kasneje, ko so večji, postanejo enako lisasti kot predhodni. Nihče ne ve točno za kaj gre: ali je viroza ali kaj drugega....lahko bi bil vzrok preveč zalivanja ali zalivanje s preveč hladno vodo. Menda ni priporočljivo zalivati z vodo, ki ima manj kot 15 °C - kot posledica tega lahko menda odpadejo cvetni popki, pa tudi do poškodbe povrhnjih tkiv lahko pride.
Vsekakor tole pri meni ni prav nič spodbudno, ni apetitlih za videt in kdo več, če ni tudi kaj nalezljivo. Je pa res, da se od vsake posebej izredno težko poslovim, nekako se v času, ko jo imam, čustveno navežem nanjo in mi je prav vsaka posebej pri srcu.


Tale nesrečnica je bila celo poletje na balkonu, kjer je zrasla v res zdrav falenopsis, z močnimi listi in koreninami, z jesenjo sem jo umaknila v notranjost, kjer je ob času začela poganjati cvetna stebla, kar dva, pa še ta dva sta bila zelo razvejana in obetala se je prava cvetoča bomba. Tik predno so se popki odprli, sem jo prestavila na mesto, kjer sem smatrala, da bo bolj  opravljala svojo funkcijo krasitve mojega stanovanja. Kako sem se motila: čez par dni so se odprli cvetni popki, ki so bili že tik pred cvetenjem, na glavnem in najvišjem steblu,  vsi ostali pa so se enostavno osušili in odpadli. Tako, da je od prejšnje lepotičke ostalo bore malo. Ampak - na izkšnjah se učimo....