Med najpomembnejše dejavnike za gojenje orhidej nedvomno spada svetloba.
Ker je svetloba v naravnih rastiščih večine orhidej zelo razpršena zaradi sence drevesnih krošenj ali oblačnosti - megle, je dojemanje potreb različnih orhidej po svetlobi za marsikaterega gojitelja uganka.
Poškodbe listnega tkiva ali cvetov zaradi sončne pripeke je nepovratna reakcija na stres. Rastlina se do neke mere lahko zavaruje pred škodljivimi vplivi sonca (listi in korenine pordečijo), ko pa nivo svetlobe prekorači določeno mejo pa so poškodbe neizbežne. Rastline, ki so rasle v senčnem okolju, je še posebej nevarno izpostavljati direktni svetlobi, saj tako nenadne spremembe izredno slabo prenašajo.
Torej, prvi znak nevarnosti je pordečitev listov, še posebej najmlajšega, na vrhu. V tem trenutku moramo rastlinam zagotoviti senčenje v opoldanskem času najmočnejše radiacije. Najpreprosteje pa je imeti svetlomer, ki meri količino svetlobe v LUXih in nam da zelo zanesljivo oceno količine svetlobe. Če poznamo potrebe orhidej, ki jih gojimo lahko s preizkušanjem različnih načinov senčenja dosežemo zadovoljiv rezultat. Senčimo lahko z ostalimi rastlinami, ki prenašajo svetlobo bolje, ali pa z senčili (zavese). V najslabšem primeru rastlino prestavimo na ustreznejši prostor, kjer znova izmerimo svetlobo. Svetlomeri na srečo niso več prav drage naprave.
1000 lux – svetloba za rast najbolj sencoljubnih rastlin – praproti..
5000 lux– minimum za rast senčnih orhidej (Phalaenopsis, Paphiopedilum)
10.000 lux-minimum za katleje, dendrobije, miltonije in oncidije
15.000 lux-minimum za vande, askocende in podobno.
Orhideje, tako kot večina drugih sobnih rastlin, zelo dobro uspevajo pod umetno svetlobo različnih svetilk. Če želimo doseči dobre rezultate, moramo dobro poznati lastnosti posameznih vrst svetil in pa orhidej, katerim bo ta svetloba namenjena. Najpomembnejši podatki so: moč in količina ter barvni spekter, ki ga svetilo oddaja. Rastline za svojo rast in cvetenje najbolj potrebujejo moderi (450 nm) in rdeči (650 nm) del.
Navadne ter halogenske žarnice so neprimerne, saj oddajajo večino svetlobe le v rumenem in oranžnem delu spektra, nekaj malega pa tudi v rdečem. Njihova slaba stran je v tem, da več kot 70 % porabljene energije spremeni v toplotno energijo, zto so te žarnice na otip zelo vroče.
Fluorescentne svetilke so najbolj uporabna skupina svetil. Odlikujejo jih nizka cena, dober izkoristek, uporaben barvni spekter. Od individualnih razmer je odvisno, kakšno dolžino izberemo, na voljo pa je kar nekaj različnih dolžin. Za osvetlitev 1 m2 priporočam 3 do 4 svetilke dolžine 90 ali 120 centimetrov oziroma od 100 do 150 W moči. Uporaba reflektorjev, ki svetlobo usmerijo navzdol, poveča učinkovitost, še bolje pa je nabaviti svetlobne odbojnike. Ker fluorescentne svetilke večino energije pretvorijo v svetlobo, niso tako vroče kot navadne žarnice. Zato lahko rastline postavimo direktno pod njih, kar praktično pomeni minimalno 10 do 15 cm. Če so listi rastlin pod lučmi topli, pomeni da so preblizu luči, s čimer tvegamo ožige na listih.
Priporočljivo je imeti časovno stikalo, ki poskrbi za vklop in izklop ventilatorja in luči, ki naj gorijo med 12 do 16 ur dnevno. Za boljši nadzor si je priporočljivo nabaviti še termometer in vlagomer, ki skrbita, da so najpomembnejše informacije vedno na voljo in jih po potrebi sproti uravnavamo.
Fluorescentne svetilke so primerne tako za dosvetljevanje prostorov, kjer je premalo dnevne svetlobe, kot tudi za osvetljevanje prostorov, kjer ni dnevne svetlobe oz. je le-te premalo. Priporočljiva je menjava vsakih 10 do 12 mesecev, ker po tem času izgubijo svojo svetilnost ,s tem pa se močno zmanjša njihova učinkovitost.
Poleg svetilk je priporočljivo imeti za gojenje rastlin pod umetno svetlobo tudi:
• Reflektorje, ki usmerijo svetlobo navzdol
• Časovno stikalo (timer)
• Ventilator-(je) primerne velikosti in moči za potrebno kroženje zraka
• Termometer
• Vlagomer
To pomeni, da danes lahko uspešno gojimo orhideje tudi v kletnih prostorih brez svetlobe.
Ker orhideje izhajajo - največkrat - s področij, kjer ni letnih časov, pač pa so v glavnem spomladanski in jesenski letni čas, ki jih zaznamujejo ne toliko padec temperatur in krajšanje/daljšanje dnevov in noči, kot obilica padavin in sušna obdobja, je priporočljiva oz. najbolj pogosto priporočljiva količina svetlobe po mesecih naslednja:
december: 11,5 ur
januar: 12 ur
februar: 13 ur
od marca do srede avgusta: 14 ur
september 13 ur
oktober: 12 ur
november: 11,5 ur
Seveda pa se moramo zavedati, da umetna svetloba nima enake ne intenzitete ne moči in ne spektra, kot sonce.
Vedeti moramo tudi, da so nekatere orhideje fotoperiodične, kar pomeni, da na določen način odreagirajo na skrajšanje oz. podaljšanje dnevne svetlobe: nekatere s podaljšanim dnevom začno cveteti, druge začno cveteti, ko se dnevi skrajšajo, torej ko je manj svetlobe. Zato je pomembno, da daljšamo oz. krajšamo čas osvetljevanja, če je le-to edini vir svetlobe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar