Cirrhopetalum

Toplota

Velika večina potrebuje tople pogoje, pozimi naj bo najnižja nočna temperatura med 15 - 18 °C, dnevna pa za okoli 10 °C  - ali celo nekoliko več - višja.

Svetloba

Zmerno svetel prostor brez direktnega sonca.  Čez zimo potrebuje nekoliko več senčenja.

Zalivanje in vlaga

Velika večina jih prihaja s področja vlažnih in deževnih gozdov, tako da ga je potrebno vsakodnevno zalivati, predvsem v času rasti, v času počitka pa malo manj. Ni priporočljivo, da se substrat čisto izsuši. Idealna vlaga je tam okoli 60 %. Pri večji zračni vlagi je priporočljiva dobra ventilacija.

Gnojenje

Priporočljivo ob vsakem drugem  zalivanju z največ polovično dozo, ki je predpisana na gnojilu. Vsako četrto zalivanje je zalivanje s čisto vodo. S tem se spere morebitno preveč naložene soli na koreninah.

Presajanje

Najbolje se počuti pritrjen na pluti ali v zračni košarici.

Ti epifiti prihajajo iz toplih in vlažnih predelov Azije, vzhodne Indije in pacifiških otokov. Pogosto jih zamenjujemo z bulbophyllumi, je pa res, da je njihov bližnji "sorodnik" in da so šele pred nedavnim ločili cirrhopetalume od bulbophyllumov. Poznamo približno 150 različnih vrst cirrhopetalumov in po večini niso težki za vzgojo.

Razlika med cirrhopetalumom in bulbophyllumom je predvsem naslednja:

- dorsni sepal je manjši

- po večini gre za socvetje

- pseudobulbusi so stožčaste, mnogokrat večkotne oblike

Ko se kolonija bulb poveča, lahko bulbo odrežemo - najbolje je, da so to po 3 bulbe skupaj, najbolj priporočljivo takrat, ko začne rasti nov,  mlad poganjek. Malo povečamo svetlobo in vlago in zalivanje.

Vedno je prostor za še eno orhidejo!